Etnološki izdelki

Etnološka ročno izdelana darila so zares nekaj drugačnega. Večino daril, ki jih ljudje dobijo, bi lahko kupili kar v bližnji trgovini, ročno izdelana darila pa kažejo na vašo posebno pozornost, ki jo namenjate obdarovancu.
V rokodelski, mojstrski delavnici domače in umetnostne obrti smo za vas izbrali izdelke iz bogate etnološke dediščine, ki kažejo na preprostost in povezanost slovenskega človeka z naravo.

Takšni izdelki vedno najdejo posebno mesto v srcih ljudi, še posebno pri ljubiteljih narave, zgodovine in umetnosti.
Izdelki so pakirani v lično embalažo s priloženim slovenskim in angleškim opisom.

b

Lesena ključavnica

Lesena ključavnica

Tradicija izdelovanja ključavnic v Kamniku se ni začela "šele" s tovarno Titan, ampak so (lesene) ključavnice pred tem izdelovali že na Veliki planini.

Korišček

Korišček

Etno puščica z domiselnim načinom odpiranja, s katerim so kmetje včasih preprečevali, da bi njihovo vsebino odkrili otroci. Pušica je služila tudi za shranjevanje britve, mila, nakita in drugih dragocenosti. V Sloveniji so kmetje izdelovali pušice v 18. stoletju in še danes jih z nekoliko truda lahko kje najdemo. Naša replika je izdelana po originalu, ki ga hrani prebivalec majhne vasice Lom pri Tržiču.

Lesene pušice – šatulje

Lesene pušice – šatulje

Za svinčnike iz orehovega lesa. Oreh kot plod je daven simbol plodnosti,oreh kot drevo pa simbol mogočnosti. V šatulji je izrezljan motiv kroparskega okna. Na kmetijah so jih uporabljali za shranjevanje brivskega pribora, nakita in drugih drobnarij. Pušice so bile okrašene, včasih so vanje vrezali tudi sveti monogami.

Lesena ključavnica

Tradicija izdelovanja ključavnic v Kamniku se ni začela "šele" s tovarno Titan, ampak so (lesene) ključavnice pred tem izdelovali že na Veliki planini.

Korišček

Etno puščica z domiselnim načinom odpiranja, s katerim so kmetje včasih preprečevali, da bi njihovo vsebino odkrili otroci. Pušica je služila tudi za shranjevanje britve, mila, nakita in drugih dragocenosti. V Sloveniji so kmetje izdelovali pušice v 18. stoletju in še danes jih z nekoliko truda lahko kje najdemo. Naša replika je izdelana po originalu, ki ga hrani prebivalec majhne vasice Lom pri Tržiču.

Lesene pušice – šatulje

Za svinčnike iz orehovega lesa. Oreh kot plod je daven simbol plodnosti,oreh kot drevo pa simbol mogočnosti. V šatulji je izrezljan motiv kroparskega okna. Na kmetijah so jih uporabljali za shranjevanje brivskega pribora, nakita in drugih drobnarij. Pušice so bile okrašene, včasih so vanje vrezali tudi sveti monogami.

Leseni šah

Leseni šah

Slovenski šah ima dolgo in bogato tradicijo, saj je bil že sredi prejšnjega stoletja zelo razširjen v slovenskih deželah tedanjega Avstroogrskega cesarstva in je z imeni Plahuta, Kos, Uršič in drugi v problemskem šahu dosegal visoko evropsko raven.

Leseni vrček

Leseni vrček

Brez gline in stekla si je preprost kmet iztesal posodico, da si je lahko potešil žejo v bistrem potočku.

Lučka na stekleno kroglo

Lučka na stekleno kroglo

Podobno kot čevljarska svetilka tudi ta lučka usmerja svetlobo s pomočjo steklene krogle.

Leseni šah

Slovenski šah ima dolgo in bogato tradicijo, saj je bil že sredi prejšnjega stoletja zelo razširjen v slovenskih deželah tedanjega Avstroogrskega cesarstva in je z imeni Plahuta, Kos, Uršič in drugi v problemskem šahu dosegal visoko evropsko raven.

Leseni vrček

Brez gline in stekla si je preprost kmet iztesal posodico, da si je lahko potešil žejo v bistrem potočku.

Lučka na stekleno kroglo

Podobno kot čevljarska svetilka tudi ta lučka usmerja svetlobo s pomočjo steklene krogle.

Vodoravna sončna ura

Vodoravna sončna ura

Sončna ura je preprosta naprava za merjenje časa. Pri njej izkoriščamo navidezno dnevno gibanje sonca. Sestavljena je iz trikotnika in številčnice, ki je vtisnena na ravni deščici. Na ploskev pada senca trikotnika, ki kaže uro. Trikotnik mora biti usmerjen proti severnemu nebesnemu polu, oziroma približno proti zvezdi severnici.

Pastirska sončna ura

Pastirska sončna ura

Bistrost in čut za opazovanje sta vodila pastirja, da si je izdelal leseno žepno sončno uro. Iz lesa je izrezljal deščico, za dlan veliko. Nanjo je v polkrogu zarezal zareze, ki so pomenile ure, in izvrtal 13 lukenj. V srednjo luknjo je zataknil lahko paličico, ki v soncu meče senco, po deščici. Vsakih 14 dni je paličico zataknil v naslednjo luknjo. Sončne ure so izdelovali in uporabljali do druge svetovne vojne, zadnji izdelovalci pa so ohranili veščino tudi v naš čas.

Zložljiva košara - Jabolko

Zložljiva košara - Jabolko

Pred našimi očmi nastane iz plošče košarica. Vanjo lahko naložimo suhe plodove narave ali dišave, lahko pa tudi kakšne druge predmete, ki jih želimo gledati in občutiti vsak dan.

Vodoravna sončna ura

Sončna ura je preprosta naprava za merjenje časa. Pri njej izkoriščamo navidezno dnevno gibanje sonca. Sestavljena je iz trikotnika in številčnice, ki je vtisnena na ravni deščici. Na ploskev pada senca trikotnika, ki kaže uro. Trikotnik mora biti usmerjen proti severnemu nebesnemu polu, oziroma približno proti zvezdi severnici.

Pastirska sončna ura

Bistrost in čut za opazovanje sta vodila pastirja, da si je izdelal leseno žepno sončno uro. Iz lesa je izrezljal deščico, za dlan veliko. Nanjo je v polkrogu zarezal zareze, ki so pomenile ure, in izvrtal 13 lukenj. V srednjo luknjo je zataknil lahko paličico, ki v soncu meče senco, po deščici. Vsakih 14 dni je paličico zataknil v naslednjo luknjo. Sončne ure so izdelovali in uporabljali do druge svetovne vojne, zadnji izdelovalci pa so ohranili veščino tudi v naš čas.

Zložljiva košara - Jabolko

Pred našimi očmi nastane iz plošče košarica. Vanjo lahko naložimo suhe plodove narave ali dišave, lahko pa tudi kakšne druge predmete, ki jih želimo gledati in občutiti vsak dan.

Sveti duhec – golob

Sveti duhec – golob

Golob je simbol čistosti in nedolžnosti, razumevanja in ljubezni. Po starem slovenskem običaju so simbol goloba - sv. Duha - obesili nad mizo, kjer se je družina zbirala - da bi varoval blaginjo družine.

Sveti duhec – golob

Golob je simbol čistosti in nedolžnosti, razumevanja in ljubezni. Po starem slovenskem običaju so simbol goloba - sv. Duha - obesili nad mizo, kjer se je družina zbirala - da bi varoval blaginjo družine.